Šolska tabla, pa ne za šolo 1. del

V pričakovanju praznikov ob koncu leta se marsikdo sprašuje o obdarovanju najdražjih. Kaj podariti, kaj kupiti, kje kupiti....
Prihajam iz družine, kjer sem kot otrok poznala samo enega dobrega moža - Miklavža, pa še ta je nosil igrače dokler sem verjela vanj. Obdarovanja za božič in novo leto nismo imeli. Seveda se časi spreminjajo, s tem tudi navade. 

Zame ta predbožični in prednovoletni čas pomeni predvsem čas ustvarjalnosti, čas, ko je treba malo pogosteje obiskati kakšno trgovino z ustvarjalnim materialom, ko primeš v roke čopič in lepilo... Združeno prvo z drugim so tako moja darila pogosto (ročno) izdelana.

In tako se mi porodi ideja, kaj bom letos podarila mojim nečakom za Božička. Ker so se mlada družinica letos ravno predelili v novo stanovanje imata mala dva nadobudneža seveda novo sobico, ki jo je treba opremit seveda po otroško. Da pa bo s tem spodbuda tudi na kreativi, se mi je tabla zdela odlična ideja.

Ker sem pred časom zase izdelala eno manjšo tablo, sem doma imela še ogromno barve za tablo. Da se razumemo - barvo za tablo lahko izdelaš tudi sam. Na netu lahko najdeš tisoč in eno navodilo za pripravo - iz fugirne mase za ploščice ter navadne akrilne barve. Vendar to zahteva precej pacanja, pa tudi barva ne pride tako lepo gladka, kot bi si človek zaželel. Sicer sem pred izdelavo svoje table bila že odločena, da si jo izdelam sama, ko v trgovini odkrijem že pripravljeno barvo za izdelavo šolske table. Latex barva na vodni osnovi - kaj češ boljšega. Lonček barve, ki stane 8€, s katerim lahko premažeš več kot kvadratni meter površine.

Prvotni plan je bil izdelati tablo na navadno leseno paleto, vendar sem v trgovini med brskanjem primerne lesene palete naletela na nekaj bolšjega: 

Leseno tablo sem pred barvanjem očistila praha in maščobe, potem pa sem določila robove za barvo. Pomagala sem si z navadnim papirjem - prepognjen na določeni razdalji postavljen ob rob table določa vedno isto razdaljo med robom table in robom barve. Mejo za barvo sem nato zalepila s samolepilnim papirnatim trakom, ki ga uporabljajo tudi sobo pleskarji.

In tako sem začela z barvanjem po navodilu proizvajalca - najprej pobarvaš v eni smeri, drugi nanos poteka pravokotno na prvega. 

Ker je barva precej gosta se poznajo sledi čopiča. To sem spretno rešila s papirnato brisačo - ko se je barva delno posušila, sem sledi čopiča zgladila s papirnato brisačo. Vmesna stopnja pa zgleda nekako takole:

Po nekajurnem sušenju pa je tabla nared za čečkanje.